Kje je meja med zdravim postavljanjem osebnih meja in kaznovanjem drugega? V odnosih se lahko ob jezi in frustraciji hitro premaknemo od zaščite svojih meja k nadzoru in poseganju v avtonomijo drugega.

V izobraževanju Proud Ambassadors sem veliko razmišljala o normah, ki jih pogosto opazimo šele takrat, ko se vanje ne prilegamo. O drobnih predpostavkah, vprašanjih in odzivih, ki se lahko kopičijo. In o tem, kaj v resnici pomeni prostor, v katerem se nam ni treba ves čas prilagajati, da bi bil sprejeti.

Nesprejemanje ni vedno odkrito. Včasih se kaže v jeziku, tišini, previdnosti, sramu in v občutku, da mora oseba pomemben del sebe skriti, da bi ostala sprejemljiva. Razlika med toleranco, sprejemanjem in podporo zato ni le družbena tema, ampak tudi tema notranjega doživljanja, odnosov in duševnega blagostanja.

Psihosomatske težave se pogosto pojavijo takrat, ko telo začne izražati nekaj, kar besede še ne zmorejo povsem zajeti. Bolečina, utrujenost, napetost ali drugi telesni simptomi stresa niso nujno naključni, ampak so lahko pomembno sporočilo telesa o dolgotrajni preobremenitvi, notranji napetosti ali izgubljenem stiku s sabo.

Veliko ljudi pride v psihoterapijo zaradi konkretnih težav. Tesnobe, notranje napetosti, konfliktov v odnosih ali občutka, da so obtičali. Pogosto se zgodi, da posameznik začne razmišljati o terapiji šele takrat, ko stiska postane prevelika ali ko običajni načini soočanja ne pomagajo več. Zato se je v družbi precej utrdila predstava, da je psihoterapija predvsem prostor za reševanje problemov.

Tesnoba je ena najpogostejših stanj, zaradi katerih ljudje poiščejo psihoterapijo. Opisujejo jo kot stalno napetost, pretirano skrb ali občutek, da morajo imeti vse pod nadzorom. Lahko se pokaže tudi telesno. Pospešeno bitje srca, napetost v prsih, težko dihanje, nemir ali občutek, da se telo ne more umiriti. V ozadju je občutek, da je tesnoba znak šibkosti ali da jo moramo premagati.

Frustracijo pogosto razumemo kot nekaj neprijetnega, kar bi morali čim prej zmanjšati ali odpraviti. Ko se pojavi, jo mnogi poskušajo pomiriti, racionalizirati ali potisniti stran. V psihoterapiji pa frustracijo pogosto razumemo drugače. Lahko je pomemben signal, da se je nekje ustavila energija delovanja ali da neka potreba ni dobila prostora oziroma ni bila primerno zadovoljena.

Samozavedanje nam pomaga prepoznati, kaj čutimo, kako razmišljamo in kako se odzivamo v različnih situacijah. Je pomemben del čustvene inteligence, saj nam omogoča boljše razumevanje sebe in svojih odzivov.

Negativne misli so del našega vsakdanjega razmišljanja. Težava nastane, ko se v njih ujamemo in se vedno znova vračamo k istim skrbem, dvomom ali neprijetnim scenarijem. Kako lahko takšen miselni vrtiljak prekinemo?

Se kdaj ustavimo in pomislimo, kako zadovoljni smo s svojim življenjem? Osebno zadovoljstvo je povezano tudi s tem, kako dobro poznamo svoje želje, potrebe in vrednote ter koliko prostora jim namenjamo v vsakdanjem življenju.

KAKO RAZUMEVANJE MOŽGANOV TRANSFORMIRA KONCEPT VODENJA? - revija HRM, št. 40, jun/jul 2022, letnik 8.

Stres in anksioznost vplivata na naše misli, počutje in telo. Ko razumemo, kaj se ob tem dogaja v nas, lažje prepoznamo svoje odzive in poiščemo načine, kako jih uravnavati. Pri tem lahko pomagajo tudi spremembe v načinu razmišljanja in doživljanja stresnih situacij.

Medosebni odnosi pomembno vplivajo na naše počutje in kakovost življenja. Dobri odnosi temeljijo na zaupanju, spoštovanju, vzajemnosti in sposobnosti, da se z drugim povežemo. V nadaljevanju predstavljamo 10 korakov za ustvarjanje bolj zadovoljujočih odnosov.

Asertivnost je sposobnost, da jasno in spoštljivo izrazimo svoje potrebe, misli, občutke in meje, ob tem pa upoštevamo tudi druge. Pomaga nam, da se postavimo zase in gradimo bolj odprte ter enakovredne odnose.

Kako se je razvil koncept čustvene inteligence, čustvena inteligenca in modeli čustvene inteligence?

Meditacija je način usmerjanja pozornosti, ki nam lahko pomaga, da se za trenutek ustavimo in bolj zavestno opazujemo svoje misli, občutke in telesne odzive. Z redno prakso lahko razvijamo več notranje umirjenosti, zbranosti in boljšega zavedanja sebe.

Nekateri ljudje intenzivneje zaznavajo in procesirajo dražljaje iz okolja. Hitreje jih lahko obremenijo hrup, množica ljudi, intenzivni socialni stiki ali druge močne zaznave. Visoka senzitivnost opisuje takšno povečano občutljivost za notranje in zunanje dražljaje ter sama po sebi ni duševna motnja.

MacLeanov model na podlagi evolucijskega razvoja možgane hierarhično razdeli na sledeče tri regije oziroma možgane: plazilski možgani (občutek), limbični možgani (čustva) in neokorteks (misli).