Ko telo opozarja: psihosomatske težave in sporočila telesa
15.04.2026
Kako razumeti, kaj se dogaja v telesu
Dolgotrajen stres, notranja napetost ali neizražena čustva vplivajo na telo in lahko spremenijo delovanje živčnega, hormonskega in imunskega sistema (Sapolsky, 2004). Če takšno stanje traja dlje časa, se lahko obremenitev začne izražati skozi telo. Pogosti psihosomatski simptomi so glavoboli, bolečine v mišicah ali sklepih, prebavne težave, kronična utrujenost in težave s spanjem.
Telo se ne odziva samo na velike stiske, ampak tudi na vsakdanje situacije. Včasih reagira že v pogovorih ali odnosih, kjer navzven delujemo povsem običajno, znotraj pa doživljamo napetost. Lahko sodelujemo v pogovoru, ki nas v resnici ne zanima, ali ohranjamo stik, za katerega menimo, da bi ga bilo dobro imeti. Telo pa ob tem reagira s potenjem, napetostjo, nemirom ali utrujenostjo.
Kar doživljamo, se ne ustavi pri mislih ali čustvih, ampak dobi telesno obliko.
Telo pogosto zazna neskladje hitreje, kot ga uspemo ubesediti.
Raziskave travme kažejo, da se lahko težke ali preobremenjujoče izkušnje odražajo tudi v telesnih odzivih (van der Kolk, 2014). Včasih se to pokaže kot kronična napetost, bolečina, utrujenost ali povečana občutljivost telesa, tudi ko nevarnosti ni več.
Če to pogledamo skozi transakcijsko analizo, dobimo dodatno razumevanje. V različnih situacijah se lahko aktivirajo različna ego stanja. En del nas lahko sledi pravilom in pričakovanjem, drugi pa se ob tem ne počuti zares vključen ali sproščen. Ko med temi deli pride do razkoraka, se pogosto pojavi notranja napetost, ki jo telo začne izražati po svoje.
V integrativni transakcijski analizi govorimo tudi o prekinitvah kontakta. To so načini, kako se človek odklopi od svojih občutkov, telesnih zaznav, potreb ali čustvenega doživljanja (Erskine, 2015). Tak odklop je pogosto nekoč imel zaščitno funkcijo, kasneje pa lahko prispeva k temu, da telo začne nositi tisto, kar ostaja neizraženo.
V psihoterapiji zato ne raziskujemo zgolj misli, ampak tudi telesno doživljanje.
Pomembno postane vprašanje, kdaj se telo aktivira in kaj v nas takrat ni usklajeno.
S tem lahko postopoma bolje razumemo, kaj se v nas dogaja in kaj naše telo pravzaprav zaznava.
Psihosomatski simptomi niso znak šibkosti. Pogosto so signal preobremenitve, dolgotrajne notranje napetosti ali izgubljenega stika s sabo. Telo včasih opozori prej, kot to zmorejo besede.
Če razmišljaš o psihoterapiji ali te zanima, ali bi bil tak način dela primeren zate, te vabim na uvodni pogovor. Namenjen je temu, da skupaj preveriva, ali je psihoterapija v tem trenutku lahko podpora v tvojem življenju.
VIRI
Maté, G. (2019). When the Body Says No.
Sapolsky, R. (2004). Why Zebras Don't Get Ulcers.
van der Kolk, B. (2014). The Body Keeps the Score.
Levine, P. A. (1997). Waking the Tiger.
Erskine, R. (2015). Relational Patterns, Therapeutic Presence.
Larisa Marovt,
specializantka psihoterapije.
Več o psihoterapiji: larisamarovt.si
