Frustracija kot signal: stik z notranjo močjo
22.01.2026
Frustracija in energija delovanja
Psihoterapevt Seth Lyon v svojem razmišljanju o zdravi agresiji opisuje, da frustracija pogosto nastane takrat, ko se energija, ki bi nas sicer vodila k dejanju, ustavi ali zablokira. Ta energija ni nujno povezana z nasiljem ali destruktivnostjo. Gre za osnovno življenjsko silo, ki nam omogoča, da se premaknemo proti nečemu, kar potrebujemo, ali da postavimo mejo, ko je to potrebno. Ko te energije ne moremo izraziti, se lahko pojavi občutek notranjega zastoja. Frustracija se kopiči, ker impulz, ki bi nas sicer vodil v gibanje ali spremembo, ostaja zadržan.
V tem kontekstu je lahko jeza povsem naraven odziv. Pogosto se pojavi tam, kjer so bile meje presežene ali kjer naše potrebe niso bile prepoznane. Težava običajno ni sama jeza, temveč to, da z njo nimamo stika ali da je ne znamo izraziti na način, ki je varen za nas in za odnos z drugim.
Nekateri ljudje so se zelo zgodaj naučili, da je jeza nevarna ali nesprejemljiva. Posledično jo potisnejo stran ali jo obrnejo proti sebi.
Namesto jasne meje se pojavijo notranja napetost, občutek nemoči ali dolgotrajna frustracija.
Pogled psihoterapevtskega pristopa
V transakcijski analizi, ki je temelj mojega terapevtskega pristopa, nas zanima predvsem, kako so se ti načini odzivanja oblikovali v odnosih. Zgodnje izkušnje pogosto vplivajo na to, ali se posameznik počuti dovolj varno, da izrazi jezo, postavi mejo ali pove, kaj potrebuje.
Če takšne izkušnje niso bile mogoče, se lahko razvijejo vzorci prilagajanja ali umika. Frustracija se v takšnih primerih pogosto pojavi kot posledica dolgotrajnega zadrževanja impulzov, ki bi sicer pomagali zaščititi sebe ali vzpostaviti jasnost v odnosu.
V terapevtskem procesu je pomembno, da se jeze in frustracije ne poskuša umiriti ali nadzorovati.
Najprej ju poskušamo razumeti. Kaj sporočata. Kje se pojavita v telesu. Kakšen impulz se skriva pod njima.
Terapevtski odnos lahko ponudi varen prostor, kjer je mogoče postopno raziskovati te občutke. Pogosto se začne z zelo majhnimi koraki. Z zaznavo telesnih signalov. Z besedo, ki prej ni bila izrečena. Z raziskovanjem tega, kaj pomeni postaviti mejo in ob tem ostati v odnosu.
Ko človek začne ponovno vzpostavljati stik s svojo energijo delovanja, se frustracija pogosto začne spreminjati. Ne zato, ker bi izginila, temveč zato, ker impulz, ki jo je ustvarjal, dobi več prostora.
Frustracija kot signal
Frustracija nas lahko opozori, da nekaj v našem življenju potrebuje več pozornosti. Da je nekje prekinjen stik s potrebo, mejo ali pomembnim delom nas samih. V psihoterapiji lahko ta občutek postane izhodišče za raziskovanje. Kot signal, ki kaže smer k večji jasnosti, večji notranji moči in bolj avtentičnemu odnosu do sebe in drugih.
Če ob branju prepoznavaš del svoje izkušnje z jezo ali frustracijo, je psihoterapija lahko prostor, kjer se teh občutkov ni treba bati ali jih potiskati stran. Lahko postanejo pomemben del procesa, skozi katerega se postopno vračamo v bolj živ stik s sabo. Vabim te k rezervaciji uvodnega pogovora.
VIRI
Greenberg, L. S. (2002). Emotion-Focused Therapy.
Porges, S. W. (2011). The Polyvagal Theory.
Levine, P. A. (1997). Waking the Tiger.
Lyon, S. (n.d.). Healthy Aggression (blog).
Larisa Marovt,
specializantka psihoterapije.
Več o psihoterapiji: larisamarovt.si
