Ali misli ustvarjajo čustva ali čustva ustvarjajo misli?

10.12.2020

Evolucija človeka in čustvena inteligenca – kaj imata skupnega?

Čustvena inteligenca se je razvila vzporedno z razvojem človeštva.

Evolucija človeka je izboljšala človekovo zmožnost preživetja, prilagajanja in spopadanja z izzivi z oblikovanjem možganov in naprednega živčnega sistema. Način procesiranja informacij iz okolja pa ni od nekdaj enak, povezan je z evolucijskim razvojem možganov, na podlagi katerega je leta 1960 ameriški nevrolog Paul MacLean razvil TRIUNE možganski model.

MacLeanov model na podlagi evolucijskega razvoja možgane hierarhično razdeli na sledeče tri regije oziroma možgane:

• plazilski možgani (občutek),
• limbični možgani (čustva) in
• neokorteks (misli).

Čustva so človeštvo naučila razmišljati, kajti v prvi vrsti čutimo in šele nato razmišljamo. - Antonio Damasio

Antonio Damasio je portugalski nevroznanstvenik, ki je leta 1994 napisal odmevno knjigo Descartes Error, kjer je predstavil študijo primera in hipotezo, da čustva igrajo pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev. Leta 2004 je oblikoval hipotezo o somatskih markerjih in njihovem vplivu na sprejemanje odločitev.

Dokazal je, da nezmožnost doživljanja čustev vodi k nezmožnosti oblikovanja razumske odločitve. Oziroma natančneje, da prekinjen krogotok med čelnim režnjem in amigdalo, zmanjša sposobnost sprejemanje odločitev. Pri tem kognitivne sposobnosti (IQ) ostanejo nespremenjene.

S tem je postavil protiutež zahodni miselnosti, ki poudarja, da se je pri pomembnih odločitvah veliko bolje zanašati na razumske odločitve. S številnimi kliničnimi primeri je dokazal, da so čustva sestavni del procesov mišljenja in hkrati podporni sistem, brez katerega razum ne more ustrezno delovati.

Od tod izhaja, da imamo dve vrsti inteligentnosti - RAZUMSKA INTELIGENCA in ČUSTVENA INTELIGENCA. Če so včasih postavljali v ospredje razumsko (IQ), danes velja, da je za uspešno delovanje posameznika potrebno usklajeno delovanje obeh.

Temu je sledilo tudi nadaljnjo znanstveno dokazovanje, da informacije iz okolja procesiramo na sledeči način: v vsakem trenutku 5 kompleksnih čutil (vid, sluh, vonj, okus in dotik) iz okolja prepozna približno 2 milijona dražljajev, ki se nadalje procesirajo v naših možganih. Preko živčnega sistema (hrbtenjače) v možgane vstopa približno 150 očiščenih dražljajev. Nadalje od 5 do 9 dražljajev potuje preko možganskega debla v limbični sistem in nato vse do sprednjega dela možganov – možganske skorje ali neokorteksa, kjer je naš miselni center.

 

 ČUSTVA IN SPREJEMANJE ODLOČITEV

INFORMACIJA IZ OKOLJA → DRAŽLJAJ → OBČUTEK → ČUSTVO → MISEL → REAKCIJA / DEJANJE → DEMONSTRIRANO VEDENJE

 

Kaj je čustvena inteligenca?

Čustvena inteligenca se dotika temeljnega elementa človeškega vedenja - čustev.

DEFINICIJA: Čustvena inteligenca je učinkovita komunikacija med čustvenim in razumskim centrom možganov.

Razvoj le te je kot "učinkovita in zelo hitra avtocesta" po kateri zaznave iz čustvenega centra potujejo kot povratna informacija o čustvih k racionalnem centru. Več ko razmišljamo o svojih čustvih in več kakovostnih povratnih informacij kot ustvarimo, bolj pretočna in učinkovita je ta obojestranska komunikacija med obema centroma možganov. Če pametneje ravnamo s svojimi občutki in čustvi, lahko namensko vplivamo na osebno zadovoljstvo in dosego ciljev – osebnih in poslovnih.

HITRA OCENA RAVNI ČUSTVENE INTELIGENCE

 

Lahko z mislimi ustvarjamo čustva?

Z veliko mero zavedanja in jasnim namenom lahko z mislijo ustvarimo čustvo oziroma jih podoživimo. Le to pa je mogoče z visoko mero čustvenega zavedanja in samoupravljanja - visoka raven čustvene inteligence. 

Kakšno je pa vaše mnenje? Deli z nami svoj pogled, razmišljanje ali izkušnje!

 Inštitut Čustvena Inteligenca je prostor za razvoj čustvene inteligence, osebne rasti in kakovostnejših odnosov. S strokovno utemeljenimi pristopi podpiramo posameznike in skupine pri boljšem stiku s seboj, z drugimi in z življenjem.