Kako psihoterapija pomaga pri tesnobi
17.02.2026
Od kod izvira tesnoba
Način, kako doživljamo svet, se začne oblikovati zelo zgodaj. V odnosih z našimi starši ali drugimi pomembnimi odraslimi se učimo, kako je varno čutiti, razmišljati in obstajati.
Otrok se zelo hitro nauči, kaj je v odnosih sprejeto in kaj ni. Nekateri otroci se naučijo, da morajo biti zelo pridni in prilagojeni. Drugi, da morajo biti stalno pozorni na razpoloženje drugih. Nekateri se naučijo, da svojih občutkov ne smejo pokazati.
Ti načini prilagajanja so v otroštvu pogosto zelo smiselni. Pomagajo otroku ohraniti odnos in občutek varnosti. Kasneje v življenju pa lahko ti isti vzorci začnejo ustvarjati notranjo napetost ali tesnobo. Oseba se lahko nauči, da mora biti vedno popolna, da ne sme delati napak ali da mora ves čas nadzorovati situacijo. Tak način notranjega pritiska lahko dolgoročno vodi v stalno napetost in tesnobo.
Kako to razlaga transakcijska analiza
Pri svojem delu izhajam iz psihoterapevtskega pristopa transakcijske analize, ki ga je razvil psihiater Eric Berne.
Ta pristop opisuje, da v vsakem človeku delujejo trije pomembni psihološki sistemi oziroma ego stanja: starš, odrasli in otrok.
STARŠ
notranji glas pravil, pričakovanj in sporočil, ki smo jih prevzeli od staršev ali drugih pomembnih odraslih. Ta del nas lahko podpira ali pa nas močno kritizira.
ODRASLI
del osebnosti, ki presoja situacijo tukaj in zdaj. Pomaga nam razmišljati, preverjati dejstva in se odzivati bolj mirno.
OTROK
naši občutki, potrebe in spontani odzivi, ki izvirajo iz otroštva. V tem delu so shranjeni veselje, radovednost, pa tudi strah, sram ali občutek ogroženosti.
Lahko je Ego stanje Starša zelo kritično, ES Otroka pa prestrašeno ali negotovo, in tako se pogosto pojavijo notranje napetosti ali tesnoba. V takšnih primerih lahko oseba živi z občutkom stalnega notranjega pritiska, tudi če navzven deluje zelo uspešno in funkcionalno.
V psihoterapiji postopoma krepimo Odraslega, ki pomaga uravnotežiti ta notranji "boj".
Kako psihoterapija pomaga pri tesnobi
Psihoterapija pomaga tako, da začneva skupaj raziskovati, kako ti notranji vzorci delujejo v vašem življenju.
Najprej poskušava razumeti, kako se tesnoba pojavlja v vsakdanjih situacijah. Kaj jo sproži. Kako jo doživljate v telesu. Kakšne misli se ob tem pojavijo.
Postopoma se začnejo kazati tudi širši vzorci. Na primer zelo močna samokritičnost, potreba po nadzoru ali strah pred razočaranjem drugih.
Ko te vzorce začnemo bolje razumeti, se začne krepiti tudi del osebnosti, ki ga v transakcijski analizi imenujemo Odraslo ego stanje. To je del, ki lahko bolj mirno presoja situacije, prepoznava notranje pritiske in se nanje odziva drugače.
Pomemben del terapije je tudi odnos med terapevtom in klientom. V varnem in spoštljivem odnosu lahko oseba postopoma razvije nove izkušnje. Na primer izkušnjo, da ni treba biti popoln, da so občutki lahko sprejeti in da se notranja napetost lahko postopoma umiri.
Cilj terapije ni popolno življenje brez tesnobe. Cilj je več razumevanja sebe, več notranje stabilnosti in več svobode pri odločanju, kako želimo živeti in vstopati v odnose.
Če razmišljaš o psihoterapiji ali te zanima, ali bi bil tak način dela primeren zate, te vabim na uvodni pogovor. Namenjen je temu, da skupaj preveriva, ali je psihoterapija v tem trenutku lahko podpora v tvojem življenju.
VIRI
Barlow, D. H. (2002). Anxiety and Its Disorders.
Clark, D. A., & Beck, A. T. (2010). Cognitive Therapy of Anxiety Disorders.
LeDoux, J. (1996). The Emotional Brain.
Porges, S. W. (2011). The Polyvagal Theory.
Larisa Marovt,
specializantka psihoterapije.
Več o psihoterapiji: larisamarovt.si
