Telefon: 01/234-56-78
GSM: 051/123-456
10.08.2020
Pred časom sem prebrala knjigo z naslovom The courage to be disliked, avtorjev I.Kishimi in F.Koga. Knjiga temelji na načelih človeške psihologije psihologa Alfreda Adlerja, ki govori o tem, da je sreča naša odgovornost, kljub preteklim travmam, ki jih doživimo. Knjiga je dobesedno oda radosti spretnostim čustvene inteligence. Menim, da je neverjetna knjiga, zato, ker daje ogromno vpogleda v nas same - kdo smo in zakaj počnemo, kar počnemo.
Eno osrednjih vprašanj, ki je izpostavljeno v knjigi in hkrati odlično za refleksijo je:
Da bi odgovorili na to, se Adlerjeva psihologija osredotoča na naslednja načela:
Nagibamo se k temu, da vidimo svet bolj zapleten, kot v resnici je in dovolimo zunanjim okoljem, da določa naše življenje. Zaradi tega smo prepričani, da je naša usoda vnaprej določena, kar škodi našemu zaupanju in prepričanju vase. S takšnim prepričanjem pa se počutimo slabo v svoji koži. Po drugi strani pa ta koncept sproži pot samozavesti in nadzora, saj sedaj vemo, da se sreča ustvari in oblikuje z lastnimi odločitvami.
Adlerjev pogled na psihologijo je osredotočen predvsem na to, kako posameznika motivira obsedenost, da je nadrejen v odnosu do drugih, vendar hkrati kljub svoji individualistični naravi ne more biti ločen od družbe, saj smo vsi med seboj povezani.
Morda se sliši sebično, vendar za dobro počutje v svoji koži, se moramo postaviti na 1.mesto. Vsak trenutek je izbira, ki jo naredimo, in le ta je neodvisna od pretekle travme ali dogodka, ki nas pripelje do določenega trenutka. Rezultati in naš odziv nanje so popolnoma odvisni od nas samih, saj so posledica naših odločitev.
Ker so ti dogodki in rezultati neodvisni drug od drugega, smo si s tem, ko smo se postavili na prvo mesto, pridobili moč izbrati, kaj in kako želimo živeti. Torej, namesto da bi razmišljali o preteklih obžalovanjih in vzrokih, se moramo osredotočiti na bolj pomembnejše stvari, kot je življenje, ki ga želimo živeti.
Pomembno je, da ozavestimo, da naša preteklost NE nadzira naše prihodnosti. Tako kot je oznaka »optimist« ali »pesimist« lahko zgolj različen pogled na svet, je tudi Adler zagovarjal idejo, da lahko v danem trenutku spremenimo, kdo smo.
Z oklepanjem na preteklost, nosimo nepotrebno breme, ki ovira naš razvoj in nad odvrača od prihodnosti. S tem, ko nosimo breme preteklosti, se nenehno oklepamo svojih preteklih napak ali nesreč, namesto da bi se iz teh neuspehov naučili pomembnih lekcij, ki nas spodbujajo v nadaljno rast.
Pogost scenarij, kjer se ponavadi osredotočamo na preteklost, je primerjava določenih vzgoj ali virov z drugimi, ki imajo več sreče. Za njih se zdi, da je sreča, glavni faktor uspeha. To je miselnost, pri kateri dovolimo preteklosti, da določa naše rezultate, saj le "določeni ljudje z določenimi vzgojami lahko dosežejo določene dosežke". In seveda, to je v nasprotju s tistimi, ki so kljub doseženim težavam in okoliščinam dosegli odlične dosežke.
Namesto da se osvobodite preteklosti, karkoli se je zgodilo v vašem življenju do določene točke, ne vpliva na to, kako določite svojo prihodnost. Način vašega življenja in sprejemanja vaših odločitev, je odvisen od vas samih.
Ko razmišljamo o svojem življenju, se zavemo, da je "Življenje niz trenutkov".
"Od izkušenj iz našega otroštva do naših dokončnih odločitev, ki vodijo v naše odraslo življenje, gre na koncu za kopičenje izkušenj iz trenutka v trenutek." -avtor
Ko na življenje gledamo, kot na vrsto pik, je vsak trenutek neodvisen drug od drugega. Trenutki v življenju pa delujejo kot ločene naloge.
Adlerijska psihologija razlaga da, če ste imeli slab dan v službi in ste slabo voljo prenesli na svojega partnerja, to ni razlog, da sedaj nejevoljo dajete na partnerja. Namreč, vaš dan v službi je neodvisen od vaše odločitve, da boste slabo voljo stresali na partnerja. To pomeni, da če ste slabe volje in si ob tem privoščite partnerja, je to zato, ker ste se notranje odločili, da to storite. Za krepitev zavedanja in spreminjanja notranjih odločitev pa je spretnost čustvena inteligenca ponovno ultimativna rešitev.
Morala zgodbe je, da bremena preteklih izkušenj ne bi smeli nositi v svoje nove izkušnje, temveč jih obravnavati kot neodvisne entitete, ki prinašajo novo miselnost vsaki prihajajoči izkušnji, s katero se srečujemo.
Eden naših največjih strahov kot družbe je strah pred javnim nastopanjem. Glavni razlog temu je, naš univerzalni strah pred zavrnitvijo. Večina naših strahov in negotovosti je zakoreninjenih v strahu pred zavrnitvijo ali izključitvijo iz družbenih skupin. Posledično je večina naših, če ne celo vseh težav, povezanih z medosebnimi odnosi.
Osnova adlerijske psihologije razlaga, kako je eden od glavnih človeških motivatorjev potreba, da se za dosego svojih ciljev počutimo boljšega (superiornega) od drugih. Ker se želimo počutiti superiorno, se ponavadi izognemo občutku manjvrednosti.
Velik vpliv, kako gledamo na lastno vrednost imajo ravno težave, povezane z medosebnimi odnosi tj. Z izključenostjo/ izobčenostjo v družbenih skupinah. V izogib podrejanju otrok, sodelavcev, partnerjev je pomembno, da jih ne hvalimo, saj na ta način gradimo odvisen odnos. Odvisen odnos pa nadalje vodi v nenehno iskanje potrditve.
Kaj se zgodi, ko pričakujemo pohvalo?
Ko čakamo na pohvalo ali kazen, se zgodi, da stvari delamo še samo zaradi principa korenček/palica; pozabljamo, da bi v vsem bistvu morali delati stvari iz srca, tj.ker želimo in ne ker čakamo, da nas ovrednotijo drugi... in zato iščemo priznanje. Mnenje drugih nam je tako pomembno, včasih na našo lastno škodo. Posledično to vodi v manjvrednostni kompleks. Čakanje na nenehno potrditev drugih, brez raziskovanja svojih lastnih občutkov vodi v superiorni kompleks – nase nadanemo »masko nadvlade« nad drugimi in smo nespoštljivi.
Da bi čimbolj izkoristili občutek manjvrednosti, je najbolj zdrav in efektiven način soočanja skozi osebno rastjo in razvojem. Ko se počutimo manjvredno,lahko to počutje uporabimo v svojo korist tako, da oblikujemo veščino ali razvijemo talent, da odstranimo »status manjvrednosti pri določeni lastnosti«. Namesto, da bi se pritoževali nad svojo vzgojo ali se primerjali z drugimi (misleč, da je sreča faktor uspeha) je najboljši način, da se osredotočimo nase in svoje pomanjkljivosti čimbolje unovčimo.
"Človek ni to, s čimer se rodi, ampak, kaj naredi s svojim potencialom« -avtor
Izkoristiti svoje pomanjkjivosti, brez, da bi krivili lastne okoliščine, je nekaj, kar resnično pomeni živeti na lasten avtentičen način in doseči resnično svobodo.
Največja življenjska laž je, da so za vsako nesrečo ali oviro, ki jo doživimo v življenju, krivi drugi ali naše okolje. Kriviti vse in vsakogar, razen sebe, je največja laž, ki si jo pripovedujemo, da bi opravičili, zakaj smo v določenih vidikih s svojim življenjem nesrečni ali se pritožujemo.
S spremembo svoje miselnosti, da prevzamemo odgovornost za to, kar se nam dogaja v življenju, povzročimo, da življenje živimo zase in sprejmemo odločitve, ki so usklajene z našimi lastnimi cilji in namenom.
Adler je menil, da je namen psihologije pomagati ljudem, da postanejo pogumnejši. Ko namreč izpustimo ozko in tekmovalno miselnost ter prevzamemo obilje, ne bomo nikoli čutili, kot da nas kdo/kaj zadržuje. Ob branju knjige, se mi je porodilo, da je največja ironija v tem, da je brez poguma, da smo nezaželjeni, sreča izmuzljiva. Ljudje zasledujemo univerzalno željo po sprejetosti, da smo občudovani, pohvaljeni, del nečesa, najboljši... Tekmujemo z drugimi in pozabljamo, da z edinim, ki je vredno tekmovati smo mi sami oziroma z našo včerajšnjo verzijo. Tako zelo si želimo pripadati nekomu, neki skupini, kjer nas obožujejo, da se trudimo biti nekdo, kar nismo. In hkrati pozabljamo, da če želimo biti nekdo drug, smo lahko le slaba kopija. Ker unikatni smo že sami po sebi...
Ne glede na to, kdo smo, si nihče ne želi biti nezaželjen. Kljub temu pa tisti, ki razvijajo sposobnost čustvene inteligence in so hkrati pogumni, dosežejo svobodnejše in pristnejše življenje. Konec koncev, ni pomembno na kateri stopnji v življenju smo, vedno je vredno delati na sebi, saj le tako, lahko dosežemo vse, kar si želimo in se prestavimo iz trenutne vloge v vlogo boljše verzije sebe.
"Nekdo mora začeti. Drugi ljudje morda ne bodo sodelovali, vendar to ni povezano z vami. Ne glede na to, ali drugi sodelujejo ali ne " - avtor
Nevro Inštitut Čustvena Inteligenca deluje pod blagovno znamko Zeleni Biser, katerega namen je zviševati čustveno inteligenco v Sloveniji in na globalnem trgu. Naše poslanstvo je s pomočjo znanstvenih pristopov opolnomočiti ljudi, da si ustvarijo zdravo, navdihujoče in izpopolnjujoče življenje. Verjamemo, da bo aktivno izvajanje čustvene inteligence vsem nam pomagalo ustvariti več miru, blaginje in boljši svet. Hkrati želimo postati globalni ponudnik EQ treningov in retreatov.
Kontaktirajte nas preko spletnega obrazca in v najkrajšem možnem času vam bomo odgovorili.
Polja označena z * so obvezna!
Prijavite se na naše e-novice in pridobite inspiracijo ter koristne nasvete za osebno zadovoljstvo in uspeh!
O aktualnem dogajanju, nevroznanosti in čustveni inteligenci vas bomo obveščali na vaš e-poštni naslov enkrat mesečno.
Telefon: 01/234-56-78
GSM: 051/123-456
Lava 8,
3000 Celje
(Administracija in Back-Office, ni obiskov.)
Bravničarjeva ulica 13,
1000 Ljubljana
(Obiski s predhodnim dogovorom.)
20.05.2022
KAKO RAZUMEVANJE MOŽGANOV TRANSFORMIRA KONCEPT VODENJA? - revija HRM, št. 40, jun/jul 2022, letnik...
03.06.2021
Se kdaj ustavimo in vprašamo,ali smo s svojim življenjem zadovoljni, ali pa nas reka življenja zgolj...
19.05.2021
V tem blogu prestavljamo nov pogled na stres in anksioznost. Znanstveno je dokazano, da lahko s spremembo...
Podjetje d.o.o., avtorske pravice pridržane
Izdelava spletnih strani:Izdelava spletnih strani - Spletna postaja
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.