Kako se soočiti s stresom in z anksioznostjo

19.05.2021

Kaj se zgodi v naših možganih ob stresu ali anksioznosti?

Ključna za proizvodnjo in procesiranje anksioznosti sta dva dela možganov, amigdala in hipokampus. Amigdala je za mandelj velika struktura v možganih, ki naj bi bila komunikacijsko središče med deli možganov. Njena naloga je, da v primeru grožnje opozori preostali del možganov, in na ta način sproži strah ali anksioznost. Čustveni spomini, shranjeni v osrednjem delu amigdale, lahko igrajo vlogo pri anksioznih motnjah. Ti vključujejo zelo različne strahove, kot so strahovi pred psi, pajki ali strah pred letenjem. Hipokampus je del možganov, ki kodira grozeče dogodke v spomin.

Ko možgani naletijo na grožnjo (bodisi dejansko ali zaznano), sprostijo povečano količino stresnih hormonov, kot sta kortizol in noradrenalin. Ti hormoni nam omogočajo hitrejše dojemanje, refleksni čas, in hitrost. Povzročijo, da naše srce hitreje črpa kri, z namenom, da bi več krvi in kisika krožilo po naših telesih. S tem preidemo v "način preživetja."

Kaj stres in anksioznost povzročita možganom skozi daljše obdobje?

Odziv preživetja nam pomembno služi in je ključen, ko naletimo na resnično grožnjo. Vendar v presežkih lahko povzroči dolgoročno škodo. Vpliv kroničnega stresa se kaže v slabšem imunskem sistemu, pridobitvijo teže, srčnih bolezni ipd. Raziskave so pokazale, da obstaja povezava med kroničnim stresom in anksioznostjo ter degeneracijo hipokampusa in slabšim delovanjem sprednjega režnja možganov. To pomeni, da bi lahko bila posledica kroničnega stresa in anksioznosti povezana s povečanim tveganjem depresije in demence.

Na srečo, so znanstveniki pred časom ugotovili, da se lahko nekatere okvare, ki jih povzroči kronični stres ali anksioznost, popravijo. Človeštvo je dolgo verjelo, da ne moremo ob izgubi možganskega volumna, ničesar popraviti. Z razvojem nevroplastičnosti možganov pa vemo, da to ne drži. Naši možgani so plastičen organ, kar pomeni, da so zmožni sprememb.

Plastičnost možganov dovoljuje ponovno rast in regeneracijo.

Najboljši način za zaščito možganov in telesa pred vplivi kroničnega stresa in anksioznosti je iskanje načinov upravljanja, predenj le ti začnejo vplivati na naše zdravje. Na srečo obstaja veliko različnih možnosti terapij teh stanj. Nevro Inštitut Čustvena Inteligenca ponuja različne programe in treninge, ki so namenjeni učinkovitemu upravljanju s stresom in anksioznostjo. 

In kaj storiti, ko začutimo stres ali anksioznost?

Prvi odgovor bi bil : spremeniti našo miselnost!

Sedaj se sprašujete, kako to storiti?

Najprej si moramo priznati, da doživljamo stres, nato stres povabimo, tako, da prepoznamo, da je odziv na nekaj, kar nas skrbi, izkoristimo energijo, ki nam jo stres daje, namesto da bi zapravili to energijo in poskušali stres obvladovati.

ANKSIOZNOST JE ZGOLJ POVRATNA INFORMACIJA NA TISTA NEGATIVNA ČUSTVA

 KI JIH MORAMO POZDRAVITI.

Anksioznost je psihološka in fiziološka, zato je ključno zavedanje in delovanje v skladu s telesom in ne proti. Naši možgani so povezani z anksioznostjo, kot tudi za spopadanje z njo. Sprememba miselnosti je zaradi vseh znanj in informacij lahko na voljo v vsakem trenutku. Prvi in najtežji korak za delovanje v skladu z našim umom je odločitev in želja po spremembi.

Ko se začnemo ukvarjati s stresom ali anksioznostjo, moramo razumeti, da bomo nekaj časa iskali, kaj nam pomaga, saj neka stvar, ki deluje za našega najboljšega prijatelja, ne bo nujno delovala tudi za nas. Ključnega pomena je, da si zgradimo svoja lastna orodja za zmanjšanje stresorjev, da smo popolnoma pripravljeni, ko se nam začnejo pojavljati ti občutki. Tukaj velja omeniti, da si po močnem stresnem dogodku/ projektu, najdemo in vzamemo čas za okrevanje. Stres lahko razumemo tudi kot trening možganov. Ko treniramo svoje telo, smo si primorani vzeti vmesni čas za počitek oziroma okrevanje telesa. Tako kot bi pri telesni vadbi slej kot prej brez počitka, prišlo do poškodbe, prihaja do "poškodb" tudi v možganih ob povečanem »treningu« tj. stresu.

Kako se počutimo in reagiramo lahko spremeni našo izkušnjo stresa. Ko se odločimo, da bomo stres videli, kot koristen, ustvarjamo pogum. Ko se odločimo, da se bomo v stresu povezovali z ljudmi, si ustvarjamo odpornost. S spremembo naše izkušnje stresa, se v nas povečuje zaupanje, da smo lahko kos življenjskim izzivom. 

Iz teorije v prakso...

S stresom se najbolje spoprijemamo s poglobitvijo samozavedanja tj. s treningom čustvene inteligence. Orodja in tehnike, ki so nam lahko v oporu ob doživljaju stresa so globoko dihanje, prakticiranje čuječnosti, gibanje, pisanje dnevnikov, barvanje knjig, risanje, poslušanje sproščujoče glasbe...

Tako kot stres, tudi za anksiznost velja, da jo sprejmemo, predihamo in se zahvalimo svojemu telesu in možganom, da nas opozarjajo na potencialni strah, ter si hkrati rečemo, da smo OK in izven življenjske nevarnosti. Anksioznost lahko "zdravimo" na različne načine; ljudje avtomatsko najprej iščemo pomoč pri strokovnjakih in v farmaciji ter pozabljamo, da smo sami svoj kreator življenja in da se mora želja po spremembi začeti v nas.

Smiselno je, da najprej spremenimo svoj življenjski slog tj. uredimo redno telesno vadbo in zdravo hrano, poskrbimo za dovolj spanja, se izogibamo kofeinu in alkoholu. Predlagamo tudi, da si napišemo spisek, kaj krepi naš strah in poskušamo že sami občutiti in razumeti, kateri sprožilci (tj. Situacije, ljudje, kraji) nas vodijo v takšne občutke.

Meditacija: Sprejmemo občutje in naredimo nekaj vdihov/izdihov. Se zahvalimo svojemu telesu in možganom, da nas opozarjajo na potencialni strah.Si rečemo, da smo OK in izven življenjske nevarnosti.

Vsakdo doživlja obdobja povečanega stresa ali anksioznosti in včasih sta lahko pretirana. Pomembno je ozavestiti naše počutje in reakcijo, ko se stres ali anksioznost pojavita. Ko jima sami nismo kos in njuni simptomi motijo naše vsakdanje življenje, je čas, da poiščemo pomoč pri licenciranem strokovnjaku.

Nevro Inštitut Čustvena Inteligenca nudi pester izbor tehnik neurocoachinga, trening čustvene inteligence ter tudi EQ retreat -ov , kjer dajemo poudarek tudi tehnikam za pomoč pri stresu in anksizonosti.

_________________________________________________________________________________________

Nevro inštitut čustvena inteligenca deluje pod blagovno znamko Zeleni Biser, katerega namen je zviševati čustveno inteligenco v Sloveniji in na globalnem trgu. Naše poslanstvo je s pomočjo znanstvenih pristopov opolnomočiti ljudi, da si ustvarijo zdravo, navdihujoče in izpopolnjujoče življenje. Verjamemo, da bo aktivno izvajanje čustvene inteligence vsem nam pomagalo ustvariti več miru, blaginje in boljši svet. Hkrati želimo postati globalni ponudnik EQ treningov in retreatov.

Živi osebno zadovoljstvo