Razvoj koncepta čustvene inteligence

16.02.2021

 

 

Zgodnji začetki

Leta 1870 je Charles Darwin objavil prvo znanstveno knjigo o vlogi čustvenega izražanja na preživetje in prilagajanje človeka.

Leta 1930 je ameriški psiholog Edward Thorndike govoril o nekakšni »socialni inteligenci«, ki jo je definiral kot sposobnost razumevanja in ravnanja z drugimi ljudmi ter vključevanja v primerne socialne interakcije

Kasneje je pomembnost »čustvenih faktorjev« bila priznana s strani Davida Wechslerja, ki je utemeljitelj IQ testiranja. V letu 1940 je potrdil, da bi bilo k kognitivni inteligenci potrebno dodati tudi čustveno in socialno inteligenco za bolj celovito razumevanje generalne inteligentnosti ljudi.

 

 

Kasnejši razvoj

Leta 1948 je filozof Jean-Paul Sartre predstavil idejo o »čustveni misli«, ki je pomemben del »razumske misli«.

Leta 1955 je Albert Ellis pričel s tako imenovano Racionalno Čustveno Vedenjsko Terapijo (angl. Rational Emotive Behavior Therapy) – procesom, ki je ljudi učil, kako razumeti lastna čustva na racionalni, premišljen način.

Leta 1983 je harvardski profesor Howard Gardner predstavil koncept o 8ih vrstah inteligenc in sicer; logično-matematična, lingvistična, glasbena, prostorska, telesno-kinestetična, naturalisitčna, interpersonalna (medosebna) in intrapersonalna (avtofefleksivna). V tem času je Reuven Bar-On predstavil zametke koncepta »čustveni kvocient – EQ«.

 

 

Pojav čustvene inteligence

Leta 1985 je bil prvič uporabljen izraz »čustvena inteligenca« in sicer ga je uporabil Wayne Payne v svoji doktorski disertaciji. Šele 2 leti kasneje, leta 1987, je bil objavljen prvi znanstveni članek, kjer je bil uporabljen termin »čustvena inteligenca«.

Leta 1990 sta ameriška znanstvenika John Mayer in Peter Salovey formalno definirala izraz »čustvena inteligenca« in predstavila prvi model čustvene inteligence. Čustveno inteligenco sta najprej opredelila kot del socialne inteligence, ki vključuje sposobnost zaznavanja lastnih čustev in čustev drugih, razlikovanja med njimi ter uporabe teh informacij za usmerjanje misli in akcij.

 

Razvoj modelov čustvene inteligence

Mayer, Salovey & Caruso: MSCEIT 

Leta 1999 sta Mayer in Salovey skupaj z Davidom Carusom svoj model nadgradila v 4-vejni model, ki opredeljuje čustveno inteligenco kot sposobnost:

• prepoznavanja, ocenjevanja in izražanja čustve,
• vključevanja teh čustev v razmišljanje,
• razumevanje teh čustev in posedovanje uporabnega znanja o čustvih ter
• upravljanje z njimi na način, da omogočajo čustveno in intelektualno rast.

Rezultat tega sodelovanja sta dva testa čustvene inteligence in sicer MEIS (The Multifactor Emotional Intelligence) in MSCEIT (Mayer, Salovey, Caruso Emotional Intelligence Test). V letu 2003 so predstavili tudi izboljšan model MSCEIT, V. 2.0.

Daniel Goleman: ECI 

Leta 1995 je Daniel Goleman izdal knjigo z naslovom Čustvena inteligenca: zakaj je lahko pomembnejša od IQ, ki je postala svetovna uspešnica. V njej povzema elemente Salovey-Mayerjevega modela in jih razširi na področje medosebnih odnosov.

Golemanov model sestoji iz dveh dimenzij. Ena je usmerjena navznoter – osebne spretnosti in druga je usmerjena navzven – družbene spretnosti.

Kasneje je Goleman s kolegi Boyatzis in Rhee konstruktu čustvene inteligence dodal tudi »čustvene kompetence«, ki jih definira kot naučene spretnosti, ki izvirajo iz čustvene inteligence in so ključne za delovno uspešnost posameznika - večja učinkovitost in storilnost na delovnem mestu. Skupaj so tudi razvili merski instrument čustvene inteligence, ki se imenuje ECI (Emotional Competence Inventory).

Reuven Bar-On: EQ-i 

Reuven Bar-Onov model čustvene inteligence predpostavlja, da je čustvena inteligenca mešanica posameznikovih lastnosti kot sposobnosti. Bar-On pojmuje čustveno inteligenco kot čustveno-socialno inteligenco, ki je »niz medsebojno povezanih čustvenih in socialni spretnosti, kompetenc in vedenj, ki določajo, kako dojemamo sebe, izražamo sebe, razvijamo odnose, sprejemamo odločitve in uravnavamo stres«.

Leta 1985 je Bar-On predstavil osnovni koncept EQ-i modela, ki ga je tekom 20ih let izboljšal in nadgradil v EQ-i 2.0 model. EQ-i 2.0 model čustvene inteligence je od vseh razvitih modelov čustvene inteligence najbolj dovršen in znanstveno veljaven.

 

Rezultat tega Bar-Onovega EQ-i 2.0 modela je EQ-i 2.0 & EQ 360 testiranje, ki je globalno cenjeno kot najbolj aplikativno in znanstveno veljavno psihometrično testiranje za;

• osebni in profesionalni razvoj,
• razvoj vodij in vodstvenih spretnosti,
• razvoj timov in organizacij.

Nevro inštitut EQ je PRVI in EDINI EQ-i 2.0 &EQ 360 certificiran ponudnik v Sloveniji.

Živi osebno zadovoljstvo